Mikroorganizmi v/na vsakodnevnih predmetih in difuzijski antibiogram Creative Commons, Attribution alone (BY)
Verified
Authors: Institut ''Jožef Stefan''
Chemistry
This content is provided in languages:

Mikrobna kultura so mikroorganizmi, ki porastejo v gojišču ali na njem. Mikrobna kultura je lahko mešana ali čista. V čisti kulturi je samo ena vrsta mikroorganizmov in zato so lastnosti (npr. produkcija antibiotika, povzročanje bolezni) te kulture hkrati tudi lastnosti te vrste mikroorganizma. Lastnosti mešane kulture pa ni mogoče pripisati samo eni od vrsti bakterij. Mikroorganizmi v mešani kulturi lahko tudi vplivajo eden na drugega in si tako med sabo olajšajo ali ovirajo rast. Potomke ene same bakterije oz. celice, ki je rasla in se je delila na trdnem gojišču, imenujemo kolonija – to je gruča celic, vidna s prostim očesom. V mikrobiologiji lahko preučujemo delovanje mešanih kultur, kakršne so večinoma v naravi, kadar pa želimo proučevati lastnosti posamezne vrste, pripravimo čisto kulturo. Gojenje mikroorganizmov je osnova za njihovo proučevanje. Rast mikroorganizmov pomeni rast celic in povečevanje števila celic. Za rast moramo zagotoviti hranila, vir energije in ustrezne fizikalno-kemijske razmere, vse našteto pa mora čim bolj posnemati naravno okolje. Vsak mikroorganizem pa ima tudi optimalno, minimalno in maksimalno rastno temperaturo. Gojišča so raztopine hranil za gojenje mikroorganizmov v laboratorijskih razmerah, sestavo gojišča in njegov pH pa prilagajamo potrebam mikroorganizma, ki ga gojimo. Vsako gojišče lahko pripravimo kot tekoče, trdno ali poltrdno glede na količino agarja, ki ga v gojišče dodamo. Agar namreč povzroča strjevanje gojišča. Za nacepljanje – tj. dodajanje mikroorganizmov v/na gojišče – uporabljamo cepilno zanko (eza), lahko pa tudi vatenko ali pipeto. Difuzijski antibiogram je preprost način ugotavljanja odpornost bakterij na antibiotike. Antibiotična sredstva nanesemo na okuženo agarno ploščo. Okoli mesta nanosa se pojavi območje, kjer bakterije niso zrastle - imenujemo ga inhibicijska cona. Premer inhibicijske cone izmerimo z ravnilom. Sredstvo, ki ima največjo inhibicijsko cono, je najbolj učinkovito pri uničevanju te vrste bakterij.

Workforce in Chemistry

Chemistry is everywhere in our daily life and there are many jobs chemistry graduates do. Around 540,000 students study chemistry, physics, astronomy, and earth science in the EU. Chemistry graduates work as analysts, healthcare scientists, clinical chemists, forensic scientists, nanotechnologists, pharmacologists and toxicologists among others. Jobs for chemists, other scientists and engineers grew by 7% in the past five years. Jobs for technicians in the field grew by 2%. Overall, they account for 7% of all jobs in the EU. As of 2016, around 15 million European science and engineering workers are employed. They work in a variety of sectors, many of which related with chemical industry, such as agrochemicals, metallurgical, petrochemicals, pharmaceuticals, and plastics and polymers. Many also work in professional services, utilities, and in the education systems. In the next years, jobs for chemistry scientists, other researchers and engineers will increase by 13%, and jobs for science and engineering technicians will increase by 2%.